Inštitut Tessera Vitae vabi
Konferenca o žalovanju
Dan predavanj, izkušenj in pogovorov o izgubi, žalovanju in iskanju smisla.
O srečanju
Prostor, kjer o žalovanju spregovorimo odkrito in strokovno
Žalovanje spremlja vsakega človeka, a o njem pogosto molčimo. Strokovno srečanje Inštituta Tessera Vitae združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij — psihoterapije, etnologije, duhovne oskrbe, hospica in literature — da bi žalovanje osvetlili z več strani in podprli tiste, ki se z njim srečujejo pri svojem delu.
Srečanje je namenjeno:
Predavatelji · izvedba 2026
Kdo sodeluje
Na prvem srečanju bodo s svojimi predavanji sodelovali:
dr. Sebastjan Kristovič
Redni profesor in prorektor na Univerzi Alma Mater Europaea ter eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za logoterapijo — pristop Viktorja Frankla, ki v središče postavlja iskanje smisla. Predava o tem, kako v stiski, trpljenju in izgubi znova najti oporo in smisel.
dr. Janez Bogataj
Etnolog in zaslužni redni profesor Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, eden najvidnejših poznavalcev slovenske kulturne dediščine, šeg in navad. Odstira, kako so ljudje skozi obrede osmišljali prehode, slovo in izgubo.
dr. Aleksander Erniša
Škof slovenske Evangeličanske cerkve, evangeličanski duhovnik in policijski vikar. Kot policijski vikar že vrsto let nudi duhovno oporo ljudem v najtežjih trenutkih; v ospredje postavlja služenje, sočutje in dialog.
Viki Grošelj
Eden največjih slovenskih alpinistov in himalajcev, gorski reševalec, vodnik in pisatelj; splezal je na deset od štirinajstih osemtisočakov in se kot prvi Slovenec povzpel na najvišje vrhove vseh celin. V gorah se je iz oči v oči soočil z mejami življenja in z izgubo soplezalcev.
Erica Johnson Debeljak
Ameriško-slovenska pisateljica, esejistka in prevajalka. V odmevni knjigi »Devica, kraljica, vdova, prasica« je izjemno iskreno popisala soočenje z nenadno smrtjo moža, pesnika Aleša Debeljaka, in osebno izkušnjo prepletla s premislekom o vlogi vdove skozi zgodovino.
Jani Kramar
Predsednik Območnega odbora Slovenskega društva hospic za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje ter dolgoletni sopotnik umirajočih in žalujočih. Prizadeva si za detabuizacijo smrti in odpira iskrene pogovore o minljivosti, slovesu in tolažbi.
Andreja Rustja
Psihoterapevtka in vodja Inštituta Tessera Vitae; v svojem delu izhaja iz logoterapije in vodi skupine za pomoč pri žalovanju.
… in drugi
Ostali sodelujoči so za zdaj še skrivnost — a bodo prav tako zanimivi. Razkrivamo jih kmalu, skupaj s podrobnim programom.
Podroben program s časovnico predavanj objavimo kmalu.
Zakaj to srečanje
Pogosto zastavljena vprašanja
Zakaj konferenca o žalovanju?
Žalovanje je ena najbolj univerzalnih človeških izkušenj — sleherni človek se prej ali slej sooči z izgubo — in hkrati ena najbolj zamolčanih. O smrti in žalovanju v naši družbi pogosto molčimo, žalujoči pa prevečkrat ostajajo sami; ko je žalovanje prepuščeno posamezniku samemu, se proces predelave izgube upočasni in oteži. Konferenca želi to tišino nagovoriti: odpreti strokovni in obenem človeški pogovor o tem, kako spremljati žalujoče, kako razumeti procese žalovanja ter kako v izgubi znova najti oporo in smisel.
Kaj novega prinaša takšna konferenca v slovenski prostor?
Novost je predvsem v pristopu. O žalovanju pri nas najpogosteje govorimo znotraj ločenih strok — psihologije, medicine, duhovne oskrbe — le redko pa na istem odru povežemo toliko različnih pogledov. Naša konferenca žalovanje osvetljuje interdisciplinarno: skozi psihoterapijo in logoterapijo, etnologijo in obredje, hospic, duhovno oskrbo, književnost in neposredno osebno izkušnjo. Tako nastane celovitejša, bogatejša podoba — takšna, ki žalovanja ne zoži na »težavo, ki jo je treba odpraviti«, temveč ga razume kot globoko človeško in kulturno izkušnjo.
Zakaj tako širok nabor predavateljev?
Ker izguba ni le medicinsko ali psihološko vprašanje — je tudi kulturno, duhovno, telesno in eksistencialno. Etnolog pokaže, kako so ljudje skozi obrede osmišljali slovo; strokovnjak za logoterapijo, kako tudi v trpljenju iščemo smisel; hospic, kaj pomeni spremljati človeka do konca; duhovni spremljevalec, kako vera in skupnost nosita v stiski; pisateljica, kako izgubo ubesediti; alpinist, česa nas o življenju in minljivosti naučijo najbolj skrajne izkušnje. Vsak glas doda svoj košček — skupaj sestavijo mozaik, ki mu nobena posamezna stroka ni kos sama.
Komu je namenjena?
Srečanje je namenjeno vsem, ki se pri svojem delu ali v življenju srečujejo z izgubo in žalovanjem: terapevtom in svetovalcem, učiteljem in vzgojiteljem, zdravstvenim in socialnim delavcem, duhovnim spremljevalcem, prostovoljcem ter širši strokovni javnosti. Odprto je tudi vsem, ki želijo globlje razumeti procese žalovanja — zase ali za svoje bližnje. Predavanja bodo strokovna, a hkrati dostopna in človeška.
Zakaj se je Inštitut Tessera Vitae odločil organizirati konferenco?
Inštitut Tessera Vitae se pri svojem vsakdanjem delu — v psihoterapiji in v skupinah za pomoč pri žalovanju — nenehno srečuje z ljudmi, ki ob izgubi iščejo oporo. Že ime inštituta govori o mozaiku: o tem, da lahko razdrobljeno življenje znova sestavimo v smiselno celoto. Konferenca je naraven izraz tega poslanstva — želja, da znanje, izkušnje in sočutje ponesemo širše, med vse, ki žalujočim stojijo ob strani. Za žalovanje potrebujemo pogum, ranljivost in zaupen odnos — in prav prostor za takšen odkrit, strokoven ter povezovalen pogovor želimo odpreti.
Praktične informacije
Vse na enem mestu
Kdaj
Sreda, 4. november 2026.
Točen urnik objavimo s programom.
Kje
Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana.
Kotizacija
Višino kotizacije in način plačila objavimo ob odprtju prijav.